"Šport je avstralska kultura in bognedaj, da te ne bi zanimal, ker te bo družba hitro izločila," me je posvarila kolegica v službi po tem, ko sem priznala, da še vedno nimam 'svojega' kluba. No, kot odrasla oseba, ki se druži večinoma z ljudmi iz akademske srenje, mi je baje odpuščeno oz. pri nekaterih celo zaželeno, da me 'footy' ne zanima kaj preveč. Pravzaprav manj kot nič. Could not care less. Wayne me sicer že dve leti neumorno prepričuje naj že enkrat grem z njim na tekmo, ker me bo vzdušje sigurno potegnilo, da bom od tedaj redni gost (Chrisov team seveda ni dovolj dober, da bi bila njihov navijač in moram zato na prvo tekmo z Waynom). Če pa vzdušje ne, pa sigurno pivo. Ne, still could not care less. Pivo lahko pijem v pubu.
Kate me prepričuje z drugačno taktiko, saj baje telesa igralcev avstralskega nogometa vsa po vrsti spominjajo na Michelangelovega Davida. Uhm... sorry, still not interested. Ne vem od kod ta pretirana averzija do športa in mogoče bo terapevt enkrat v moji pozni starosti odkril, da je le-ta posledica adolescentne zakompleksanosti, ker nikoli nisem bila kaj prida in še danes ne razumem kako naj bi v športu užival. V avstralski srednji šoli bi se mi definitivno godilo slabše kot doma, ker si baje (in to tako punce kot fantje) takoj ožigosan za ultra piflarja, če nisi na tekočem s športom. In to ne kar katerimkoli. Mora biti footy.
V Avstraliji so največje zvezde športniki. Kakršnikoli, predvsem pa AFL (Australian Football League) nogometaši ali 'footy' players, kot jim ljubkovalno rečejo. Ti 'bogovi', kot bi rekla Kate, seveda hodijo in se poročajo le z manekenkami, živijo v najprestižnejših soseskah v najmogočnejših vilah, vozijo najšportnejše avtomobile in se oblačijo eksluzivno v Armani in Gucci. Ampak večinoma v glavah nimajo nič tako, da se jim zadnje čase kar pogosto dogaja, da morajo kot politi cucki priznati dolgoletno uživanje ilegalnih drog (pa ne doping).
Danes je sobotni Grand Final Day. Kar pomeni, da je za večino Avstralcev zelo poseben dan, ker se najboljši moštvi na Melbournskem MCG stadionu (Melbourne je nekronana prestolnica športa v Avstraliji) potegujeta za največjo nagrado. To je finalna tekma po kateri se footy sezona konča. Če se zelo potrudim, pričakovanje mogoče lahko celo začutim. A le zato, ker je sobotni časopis prišel odet v štiristransko posebno prilogo s podrobnim opisom obeh finalnih moštev, Geelonga, ki je iz Viktorije in Port Adelaide iz Južne Avstralije. Znane osebe, ki so na hitro intervjuvane prisegajo na zmago Geelonga. Poleg časopisa, je Chris že ob 1.30. odšel v pub s prijatelji gledat tekmo in, če bo res Geelong zmagal, ga najbrž ne bo domov do jutri. Jaz sem se letos pubu izognila, ker sem že četrti dan ful prehlajena. No, je malo bolje, ampak sem ravno preden je Chris odšel, spet dobila vročino. No, tako se mi je zdelo. Psssssst. Lansko leto sem na prepričevanje vseh Chrisovih kolegov pristala na to, da bom skupaj z njimi pila pivo in gledala tekmo v pubu. Pa so celotno zadevo tako smrtno resno vzeli, da pogovora do konca tekme sploh ni bilo. Brezveze. Ne grem več. Sem pač danes outsajderka. Pa kaj.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar