V torek smo imeli v Viktoriji državni praznik, ki ni kar tako. Vsako leto je namreč prvi torek v novembru Melbourne Cup Day, kar pomeni, da se cela država za tistih nekaj minut kot traja konjska dirka umiri; trgovine so zaprte, na cesti ni ljudi niti avtomobilov, slišijo se samo vlaki. Avstralci pa so tradicionalno na pikniku s frendi in družino, ki odpre novo sezono BBQ-jev. Mi smo sicer v službi imeli Professional Development day ampak so ga priredili tako, da smo do treh, ko se je dirka začela, že imeli možnost sedeti pred ekranom s kozarcem vina v roki. Jaz pa sem (spet enkrat po neavstralsko) pohitela domov, ker sem bila že drugič prepozna in nisem stavila na nobenega konja, pa mi je bilo malo nerodno pred mojimi kolegi, ker je to vsekakor 'a must'. In tako sva s Chrisom doma, s pivom v roki spremljala mišičaste a graciozne in krepko zglancane konjičke in na njih miniaturne jockeye. Meni so predvsem najbolj fajn imena rjavih in črnih tekmovalcev; Master O'Reilly, Princess Coup, Eskimo Queen, Lucky Secret ali pa recimo Blue Cloud. Zmagal pa je Efficient, ki je tako za eno leto postal najnovejši avstralski heroj in je še nekaj dni zatem gostoval na prvih straneh časopisov.
Dirko sem prvič gledala novembra 2005, ko je že četrtič zmagal Makybe Diva kar je njegovemu jockeyu privabilo ogromne solze sreče v oči. In tudi meni. Pa ne samo takrat. Tudi letos so me te inteligentne in sofisticirane živali tako ganile, da sem ob koncu dirke spet bila solzna. Le kdaj se bom nehala presenečati?!
Cup Day je sicer le glavna od mnogih dirk, ki se zgodijo v približno treh tednih, kolikor traja Melbourne Spring Races Carnival ali kar 'The Races'. Seveda gre spet za velik biznis, pa ne samo s stavami ampak tudi z oblačili. Nekaj mesecev pred dirkami so revije in trgovine polne 'frocks' ali oblek, ki jih je nujno potrebno nositi s klobukom in previsokimi petami. Sama se trudim, da zbrko okrog dirk popolnoma ignoriram, ker mi sploh ne diši, da bi se že zjutraj nalivala s šampanjcem, se v štiklah drenjala pred WC škatlami, ki jih je vedno petdesetkrat premalo, nekaj ur stala na žgočem soncu in si želela, da bi bila drugje. Poleg tega pa mi tudi 'Races' moda ni niti najmanj všeč, ker je preveč načičkana ampak glede na to, da sem se tisto soboto, ko se je karneval začel vračala z vlakom iz mesta ravno takrat, ko so se je prva dirka končala, nisem mogla spregledati, da so letos namesto ta pravih klobukov, ženske nosile le nekakšne smešne obroče s perjem (think 1920s), ki so ob pozni popoldanski uri na grdo pijanih ženskah izgledali že zelo pocufano. Ne, avstralski okus za oblačenje sigurno ni prefinjen, kar se odraža ne samo na karnevalu ampak čisto vsak dan in povsod; na cesti, v mestu, v službi, na TV, v revijah, v lokalih...; Z eno besedo: preveč! Moški so sicer veliko boljši, ker imajo srečo, da v klasičnih oblekah, ki jih poživijo z najkulnejšimi supergami izgledajo ja.....kar kul.
Za japije in tiste, ki si domišljajo, da to so, pa je vsako leto največji ? v kateri šotor, ki ga postavijo največje, najuspešnješe in glamurozne firme in oglaševalske agencije v Melbournu in v katerem se ga srečneži lahko napijajo in zadevajo na tuji račun, se bodo lahko prigurali preko vez ali z uporabo lastnega šarma. Na ta račun je bila posneta tudi epizoda Kath & Kim, ki jo s Chrisom gledava, če se le spomniva, da je na sporedu in, ki satirično prikaže stereotipno avstralsko družino. In kaj je bolj primernega za satiro kot pijane, nališpane in olepšane, vitke in debele, lepe in grde ženske?
Chris je ob gledanju dirke spet postavil moralno vprašanje: 'How can you Slovenes eat horse?' Hm, ne vem kaj naj rečem. Ehm, .... ker je.... zdravo? Le zakaj jemo konje? Sem sicer rekla, da so to drugačni konji, ampak v bistvu nimam pojma kje, katere vrste in kako jih redijo? Za Avstralce, ki konje blazno spoštujejo in, ki nastopajo v njihovih pravljicah za otroke in zgodbah za odrasle, je to super žaljivo. Če ima kdo kakšen pameten odgovor, ki ga lahko uporabim vsakokrat, ko me Chris spet spravi v zadrego, ko pravi 'Oh, in Slovenia they eat horse! And....they even have a horseburger!' in se potem muza ko čaka in me gleda kako mi postaja vroče in vedno bolj nerodno, naj mi lepo prosim posreduje odgovor.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
6 komentarjev:
Da jemo konje? This makes us sound like such barbarians... Kot da imamo farme tisoči in tisočih konj, ki jih par sto dnevno zakoljemo za svoje nizkotne oralne potrebe...:)
Zakaj jih jemo? Zato, ker je dobro meso. Tako kot krave, ovce, svinje, kure... Pripisovati nekaterim živalim skoraj človeške lastnosti - oh, te plemeniti konji - in se zgražati nad Slovenci, ki po moje v povprečju pojemo vsak pol horsiča na leto, je malo smešno in seveda moralno dvolično. Medtem ko oni verjetno za svoje BBQ-je brez problemov pobijajo milijone krav, ja, tistih krav z velikimi nedolžnimi rjavimi očki, ampak krava je krava, konj pa konj... In razlika je točno v čem? Zato, ker se nekomu zdi konj vizualno bolj luštkan? Ker si nekateri domišljajo, da je to žival, ki je po "duši" plemenita in ponosna? A ni to malo blesavo?
Ja, seveda priznam, sam verjetno ne bi bil zmožen za svoje meso zaklati ne konja, ne krave, ne zajca, to pač delajo zame drugi, ampak ne morem jih pa razvrščati po nekih namišljenih karakternih lastnostih... BTW, a je sploh kdaj poskusil horseburger? Kaj pa divjačinski golaž - narejen iz ta najbolj cotkanega in nedolžnega Bambija z velikimi trepalnicami? Tam ni bilo moralnih pomislekov?
Ej, moram priznat, da v življenju sploh še nisem pomislil, da je kaj posebnega ali spornega, da včasih, sicer ekstra redko, jemo tudi konje. Heh, niti pomislil nisem, da bi to bil lahko problem... A imajo avstralci kakšno čudno mesno navado, s katero bi lahko Chriseku malo vrnila milo za drago - kakšne kengurujćke mogoče?;)
Hej Kistur, lepo, da se spet javiš:)
Se strinjam s tabo čeprav si po drugi strani mislim, da živali (tako kot vse stvari) ljudje res razvrščamo na 'cute', uporabne in plemnite in konji definitivno, po moje tudi v slo kulturi spadajo med tazadnje. Medtem,ko recimo psi, mačke, itd. spadajo pod luskane, krave in vse ostalo kar ponavadi jemo pa med uporabne. Jaz recimo nikoli ne bi mogla jesti psa ali pa mačke, medtem ko, jih v Koreji in še marsikje jedo za praznike. In nelagoden občutek, ki ga dobim, ko pomislim, da bi morala ugrizniti v psa je verjetno tisti, ki ga dobijo Avstralci, ko si zamišljajo kako bi bilo ugrizniti v konja.
Drugače pa ja, jedo kenguruje (kangaroo pie je jam!), sicer tako poredko kot mi konje ampak jest tudi s tem nimam težav :)).
Kengurujeva pita?! Barbari!:)
Sliši se zanimivo, kakšen je pa okus - je vsaj približno primerljivo s katerim od naših živali? Mogoče bi pa pri nas uvedli kenguruburger ali celo kengurujev burek:)
Midva sicer nikoli, nikoli nisva in ne bi jedla konj. Največ konj v Evropi požrejo Italijani, Španci in Francozi. Prav žalostno je videti transporte konj iz vzhodnih držav, ki se skozi Maribor pomikajo na Zahod. V nekaterih državah na Daljnem vzhodu jedo vse, kar leze in gre. V Avstraliji jedo prisrčne kenguruje, v Sloveniji (tudi) jelene, polhe ... Človeška hipokrizija pač. Že velikokrat je prišlo do polemik na to temo, vendar nikoli do nekih pametnih ugotovitev.
če ljudje na svetu jemo pač krave, teličke, bike, zajce, jelene, srne, kokoši, medvede, svinje, polže, žabe, kače, podgane....zakaj ne bi tudi pač konjev????
...meni se pa recimo smilijo kenguruji...
Objavite komentar