Avstralskost in slovenskost

Prejšnji ponedeljek je nekaj imigrantov, ki so uspešno opravili novi državljanski test v katerem je baje preveč vprašanj, ki se tičejo športa, dobilo avstralsko državljanstvo. 26. januarja smo namreč spet slavili Australia Day, ki je največji avstralski praznik, ker je na ta dan leta 1770 kapitan Cook priplul na vzhodno obalo. Čeprav je Cook ob prvem stiku s staroselci v svoj dnevnik zapisal, da so le-ti v svojem okolju miroljubni, srečni in samozadostni, je v duhu kapitalistične obsedenosti z lastnino, hitro sledila razglasitev zemlje za 'terra nullius', kar je Angležom dopuščalo naselitev 'odkritega' ozemlja. Več kot 200 let kasneje se v šolah še vedno uči, da je bila Avtstralija odkrita in ne 'naseljena', kot je pred kratkim v diskusiji ali bi morali na novo napisati kurikulum zgodovine potrdila, sicer laburistka in podpredsednica vlade, Julia Gillard. Da bivši oblastniki - liberalci niso hoteli niti slišati za to, da bi zgodovino na novo napisali je razumljivo, je pa zaskrbljujoče, da na to niso pripravljeni niti laburisti in najbrž znak, da opravičila Aboridžini še dolgo ne bodo slišali.

Mediji Australia Day izkoristijo za ponovno diskusijo o tem kaj je avstralskost in kaj se smatra za heretično. Tako sem v svojem najljubšem sobotnem časopisu prebrala zelo dobro napisan članek, v katerem se avtor sprašuje kaj je tisto, kar Avstralci smatrajo za sveto gleda na to, da se norca delajo čisto iz vsega in, da imajo baje na enega prebivalca največ TV humorističnih oddaj na svetu od katerih izstopa predvsem Chaser's War on Everything, ki je genialna satira vsakdana (predvsem ameriškega in avstralskega; available on YouTube). V imenu umetnosti je dovoljeno marsikaj in celo Peter Costello, bivši finančni minister je, medtem, ko je kot dobri kristjan umetniško delo z naslovom Piss-Christ (križ potopljen v urin) označil za "putrid represenation" in kot globoko žaljivo, branil njegovo pravico, do razstave. In to, je razlika med slovensko in avstralsko mentaliteto. V Sloveniji bi razstavi sledil vulkanski izbruh, opremljen z gorečimi in butastimi razpravami v Trenjih, Polnočnem klubu, Odmevih in še v kakšni oddaji novejšega tipa in na koncu bi zmagala cerkev, ki bi prepovedala razstavo. V Avstraliji je svoboda izražanja vsekakor bližje Voltairovim razsvetljenskim idejam in je srž avstralskih vrednot. In to je tisto, kar bi po mojem mnenju nekako moralo biti vključeno v državljanski test. Vprašanja, ki bi na praktičen način preverila ali se eventualno bodoči avtstralski državljan strinja s pričujočim načinom razmišljanja ali je morebiti bolj pristaš zatiranja in kaznovanja vsega tistega kar je po njegovem mnenju nemoralno. Če že testirajo znanje o avtstralskih vrednotah, naj najprej resno premislijo kaj to sploh pomeni. Emmm, imena športnih zvezdnikov? Not in my book.

In kaj torej Avstralci smatrajo za sveto? Ljubezen, družino, otroke in dom. Ampak čisto resno, čeprav se sliši klišejsko. To se odraža vsak dan v reklamah, ki se v 95% vrtijo okoli zgoraj omenjenih. Individualnost ja, ampak v smislu, da družino nosiš s sabo čeprav fizično nisi prisoten. Slovenci pa bolj kot ne prakticiramo fizično navezanost; samo, da si doma, pa tudi, če je kvaliteta odnosov enaka nuli, ker se ali sploh ne pogovarjaš, ali pa se non-stop prepiraš . Odnosi na daljavo delujejo v Avstraliji, doma pa ne. Škoda, ker tako, kot je baje za zakon dobro, da si vsake toliko časa malo narazen, sigurno enako drži za vse odnose; družinske in prijateljske. Mogoče je razlika v dojemanju odnosov čista posledica geografije. Slovenija je majhna dežela v središču Evrope, Avstralija pa je en ogromen in osamljen otok. Zakaj pa se tukaj neobremenjeno povsod in ob vsakem času smejejo na svoj račun, pa ne vem. Mogoče zato, ker so na jugu? Kot sem tudi zmedena in ne vem odgovora na vprašanje zakaj tu dopuščajo umetnosti, da gre svojo pot in zakaj se zdi, da ločitev države od cerkve ne deluje le na papirju.