Who the f* is Phar Lap?

Prebivalstvo v Melbournu se vsak teden poveča za 1500 ljudi, kar mesto uvršča na vrh lestvice najhitrejše rastočih v Avstraliji. Vsega skupaj nas trenutno tukaj živi 3.68 milijona in prihajamo iz dvestotih držav, kar ponazarja most v Southbanku kjer je na stekleni steni napisana in na kratko predstavljena vsaka dežela katere prebivalci živijo tu. Tudi Slovenija.

Prebivalstvo seveda ni v takem porastu zaradi nenormalne visoke rodnosti ampak predvsem zaradi migracij. En tak in zagotovo ne osamljen primer sem jaz, ki sem prejšnji teden končno dobila težko pričakovani PR (Permanent Residency). V službi imam kar nekaj kolegov, ki so emigrirali ali pa so poročeni s tujcem. Joao je Brazilec in, ker sta s partnerjem skupaj že okoli 8 let ima tudi državljanstvo. Andrew je poročen z Japonko, ki jo je spoznal, ko je tam učil. Vernon je poročen s Kitajko, ki jo je prav tako spoznal, ko je tam učil. Cara je poročena z Urugvajcem, ki ga je spoznala v Španiji kjer je živela pet let. Kay, sicer Novozelandčanka je poročena z Nemcem. Jansin je Turkinja, poročena z Avstralcem, Chris je Šrilančanka poročena z Angležem, Karen je Avstralka poročena z Angležem, Kim je poročena z Indonezijcem, Lana je Rusinja, ki je sem emigrirala iz Izraela kjer je živela štiri leta in Liliana je Čilanka, ki je sem emigrirala s hčerko, tu spoznala Šveda in se z njim poročila. Mi ne verjamete? To je Avstralija in naša zbornica je mogoče le malo nad povprečjem multikulturalnosti na delovnem mestu, ker smo vsi ESL učitelji, ti pa radi potujejo. Vsi smo drugačni in vsi smo enakopravni in prav zaradi tega se imamo fino. Drug od drugega se učimo, izmenjujemo recepte in smešne besede (ravno zadnjič so me pripravili, da sem na ves glas izgovorila besedo 'lulček' in potem so vsi glasno ponavljali za mano. Čudna in blazno smešna izkušnja, na glas izrekati besedo, ki je doma na delovnem mestu mogoče niti ne bi). Če je pri nas poroka s tujcem še vedno eksotična stvar, v Avstraliji ni več izjema najbrž tudi zato, ker jih veliko odide v tujino ravno v letih, ko so najbolj godni za možitev/ženitev.

Če nas je veliko sem prišlo zaradi velike ljubezni, pa ljudje še vedno v Avstralijo emigrirajo v želji po boljšem življenju. Tako se jih je od leta 1945 sem preselilo 6.5 milijona, kar je več kot tretjina današnjega prebivalstva. Velik del njene identitete izvira iz dejstva, da je v različnih obdobjih zgodovine Avstralija nudila zavetje ljudem, ki so bežali pred vojno, diktaturo ali posledicami naravnih katastrof in prav mogoče je, da so ljudje tako prijazni drug do drugega, ker vsi prihajajo od nekod drugod in imajo vsi bolj ali manj oddaljene prednike, ki so se podali s trebuhom za kruhom.

Ni pa prijaznost Srečne dežele brez madežev. Kot sem prejšnji teden izvedela v Immigration Museum je Avstralija od nekdaj bila izredno selektivna do tega koga bo sprejela medse in leta 1901 celo sprejela Immigration Restriction Act, ki je omejeval priseljevanje neevropskega prebivalstva. Ker je akt naletel na očitke, češ, da je rasističen (no shit!), so namesto njega pretkano uvedli Dictation test, torej narek sestavka iz petdesetih besed v kateremkoli evropskem jeziku. Avtentičen tekst sem poslušala v muzeju in je bil na proficiency level in sestavljen tako, da ga je non-English native speaker zagotovo padel. Dictation test je bil ukinjen šele leta 1957, ko je zakon postopama v deželo začel spuščati tudi bele neevropjce. Whitlam je 1973 ukinil White Australia Policy in vsem prebivalcem s stalnim prebivališčem (kar sem po novem tudi jaz) omogočil, da po treh letih zaprosijo za državljanstvo.

Leta 2007 so po dolgem razpravljanju o tem kaj avstralske vrednote sploh vključujejo, uvedli Citizenship test, ki pa, zlomka, ne sprašuje po vrednotah ampak po znanju iz sveta avstralskega športa, malo iz zgodovine in nič iz umetnosti. Skrivni namen je mogoče bil ta, da se vsak bodoči Avstralec nauči vsaj toliko angleščine, da razume test, s čimer ni prav nič narobe in bi bil mala malica v primerjavi s testom, ki ga mora opraviti bodoči državljan Slovenije, če ne bi vprašanja testirala bedarij. Testi za vajo so dostopni na internetu in jaz bi ga lahko tudi padla, pa tukaj živim že 3 leta, učim angleščino na akademski ravni, redno spremljam domače medije, imam diplomo iz Avstralske literature in nisem izolirana, ker sem končno poročena z Avstralcem. Vprašanje na katerega denimo nisem znala odgovoriti je 'Who is Phar Lap?' Ali sem zdaj kaj bolj avstralska, ko vem, da je to legendarni konj, ki je n-tič zmagal na Melbourne Cup dirki in, ki so ga Američani iz ljubosumnosti zastrupili? Se mi niti ne zdi. Mogoče pa je test le še en način kako zaslužiti denar v izobraževanju. Nudijo namreč tečaje...

Kar se tiče neevropskega priseljevanja pa... Bela Avstralija je do Azijcev še vedno nestrpna in baje, da ima DIMIA (Department of Immigration) lestvico A, B, C... Slovenija je EU in smo v A tako, da relativno lahko dobimo vizo. Azijci... not so easy. So se pa znašli in tako zdaj cele družine prispevajo denar, plačajo izobraževanje enemu mladcu, ki se je prisiljen vpisati se na Računovodstvo, Kuhanje ali katerikoli drugi univeritetni ali visokošolski program, ki nudi največ točk pri dodeljevanu vize. Ko ima enkrat stalno vizo, pa lahko za sabo pripelje vso družino. Šele po dveh letih poučevanja tu mi je postalo jasno zakaj jih toliko pride študirat podiplomca iz IT in računovodstva. In zakaj se jih toliko joka, ko ?-tič padejo IELTS.

Kljub občasnim rasističnim tendencam imam Avstralijo že rada. Ker je kljub vsemu relativno zdrav melting pot, ki kljub neumnemu testu, ki ga je seveda predlagala Howardova vlada, ne posiljuje z asimilacijo ampak pričakuje, da bo življenje posameznika kvalitetnejše zaradi izpostavitve multim kulturam.